Slavoj Žižek nikogar ne pušča nekje na sredini. Ali si totalen navdušenec in požiraš vsako njegovo misel ali pa skeptik, ki v vsem skupaj vidi spektakelske akrobacije. Skratka, Slavoj z vsakim nastopom potrjuje svojo izhodiščno tezo, da moraš biti v njegovem primeru verujoči ateist. In verujoči ateisti moramo biti tudi v izjavah, ki se nanašajo na delo oblastnikov. Seveda jim moramo verjeti, da mislijo dobro, da hočejo delati dobro, da so polni plemenitih želja, ampak na terenu vsakič pogrnejo. Kar nenadoma zeva prepad med besedami in dejanji, čez noč se vsi malo povampirijo v smislu, da hočejo prevzeti vse vzvode delovanja družbe, in nenadoma začnejo verjeti, da je politika navadna igra. Traja štiri leta. Od volitev do volitev. Najprej si prvo leto vajenec, potem leto dni pomočnik in zadnji dve leti čisti mojster.
Robert Golob in koalicijski partnerji so to mojstrstvo zapeljali v pravo smer. V smer izigravanj in taktičnih manevrov. Od novega leta naprej smo priče takšnemu mojstrstvu. Najprej zgodba z nakupom stavbe na Letališki cesti. Nihče ni po zdravju vprašal tistega, ki se je sploh spomnil, da bi tam v tisti stekleni kletki zraven nakupovalnega hipermarketa lahko domovala sodna palača. Vsi so se zaganjali le v višino kupnine in zaslužek prodajalca. Iskali krivce, odgovorne in sledilo je delno očiščenje terena. Letijo funkcionarji, ministrica in generalni sekretar stranke. To je to mojstrstvo. Zakuhaš, podžigaš in rešiš. Politično žrtvovanje kot del rituala.
Sledi zgodba stranke, ki izbira novo vodstvo. Na sceno vržeš tri imena, ki začnejo verjeti, da je eden bodoči zmagovalec, potem pa pet minut pred dvanajsto potegneš aduta iz rokava v obliki četrtega kandidata, ki se v bistvu žrtvuje. Privolil je le zato, ker so ga drugi nagovorili. Matjaž Han je mojstrsko izpeljal to, kar je vrh politične umetnosti. Sebe moraš pokazati kot nekoga brez ambicij in interesov. V igro se spustiš le zato, ker te drugi vidijo kot rešitelja. Torej, izpolnjuješ želje drugih in ne svojih. In če recimo Matjažu spodrsne že na prvi stopnici, to je na evropskih volitvah, bo lahko brez slabe vesti rekel: saj sem vam zagotavljal, da jaz nisem pravi.
Evropske volitve so še pred zadnjim dejanjem čez dober mesec že poskrbele za izjemno mojstrstvo. Na pladnju nam ga je prinesla največja koalicijska stranka. Zavedajoč se svoje kratke zgodovine, svoje mladosti in stalnega učenja, postavi za zastavonošo liste uglednega ginekologa, ki pooseblja umirjenost, modrost in preudarnost. Pet minut pred dvigom zavese pa se zgodi preobrat. Aleksander Merlo izgine z liste. Po govoricah sodeč se zgodi to kar na zadnjih sedežih avtomobila, ko se skupaj s šefom stranke in predsednikom vlade peljeta na slavnostno razglasitev kandidatne liste.
Nasploh obdobje mojstrstva šefa vlade zaznamujejo odhodi čez noč. Začeli so se že zelo zgodaj. Takrat, ko je šefova desna roka Marti Kos sporočila, da nima več kaj iskati kot kandidatka za predsednico. Če tega ne bo naredila, bo sledila huda ura. Skratka, politično mojstrstvo kot veriženje groženj. Če nečesa ne boste naredili, bomo začeli odpirati predale in omare. Tam leži nekaj, kar za vas ne bo najbolj prijetno. Nadaljevalo se je z že pripravljeno odstopno izjavo velikega rešitelja zdravstvenega sistema in prvi krog potem zaključi odhod ministrice za javno upravo, ki je ni bilo več mogoče ubraniti. Pred kratkim se je začela zaključna faza odhodov. V nekaj dneh prve bojne vrste zapusti šefinja kabineta, generalna sekretarka stranke, piarovka in še nekaj strokovnih sodelavk. Zanimivo, da odhajajo ženske. Še bolj zanimivo, da se je šef vlade v času političnega mojstrovanja do ušes zaljubil. Tina Gaber ni postala le njegova spremljevalka, instagramovska junakinja in svetovalka, temveč v očeh javnosti vse večja vplivnica. Ne le vplivnica na spletu, temveč vplivnica v mislih šefa vlade …
***
Čez noč se vsi malo povampirijo v smislu, da hočejo prevzeti vse vzvode delovanja družbe, in nenadoma začnejo verjeti, da je politika navadna igra. Traja štiri leta. Od volitev do volitev. Najprej si prvo leto vajenec, potem leto dni pomočnik in zadnji dve leti čisti mojster.
Oblastniki so postali zreli mojstri
51
2
04.05.2024
Slavoj Žižek nikogar ne pušča nekje na sredini. Ali si totalen navdušenec in požiraš vsako njegovo misel ali pa skeptik, ki v vsem skupaj vidi spektakelske akrobacije. Skratka, Slavoj z vsakim nastopom potrjuje svojo izhodiščno tezo, da moraš biti v njegovem primeru verujoči ateist. In verujoči ateisti moramo biti tudi v izjavah, ki se nanašajo na delo oblastnikov. Seveda jim moramo verjeti, da mislijo dobro, da hočejo delati dobro, da so polni plemenitih želja, ampak na terenu vsakič pogrnejo. Kar nenadoma zeva prepad med besedami in dejanji, čez noč se vsi malo povampirijo v smislu, da hočejo prevzeti vse vzvode delovanja družbe, in nenadoma začnejo verjeti, da je politika navadna igra. Traja štiri leta. Od volitev do volitev. Najprej si prvo leto vajenec, potem leto dni pomočnik in zadnji dve leti čisti mojster.
Robert Golob in koalicijski partnerji so to mojstrstvo zapeljali v pravo smer. V smer izigravanj in taktičnih manevrov. Od novega leta naprej smo priče takšnemu mojstrstvu. Najprej zgodba z nakupom stavbe na........
© Dnevnik
visit website
login
who are we?
contact us
qosheapp
Toi Staff
Gideon Levy
Belen Fernandez
Rami G Khouri
Donald Low
Mort Laitner
Ali Fathollah-Nejad
Nikkei Editorial
Michael Kwet
