Ne glede na to, ali v AI vidimo čudež ali zgolj nekaj, kar bi nam lahko bilo v pomoč, se vsi sprašujemo, kako lahko poskrbimo, da bodo koristi, ki jih prinaša, dostopne vsem.
Da bi odgovorili na to vprašanje, potrebujemo niansirano razumevanje AI. To pomeni, da moramo zavrniti nekaj preveč poenostavljenih razlag: funkcionalizem, ki poudarja, da bi se morali ljudje prilagoditi in postati bolj učinkoviti, da bi lahko dohajali napredek na področju tehnologij; senzacionalizem, ki AI prikazuje kot eksistenčno grožnjo; cinizem, ki nagovarja k izkoriščanju AI za kovanje dobičkov; in fatalizem, ki nas spodbuja, naj se preprosto sprijaznimo z neizogibnim vzponom AI.
Toda vsi ti scenariji ne upoštevajo dejstva, da smo še vedno mi tisti, ki krojimo svojo prihodnost. Ključnega pomena za razvoj globljega razumevanja zmogljivosti in posledic AI je, da se držimo načela verum-factum, ki pravi, da lahko nekaj spoznamo šele, ko to ustvarimo.
AI je treba demokratizirati, da bi preprečili, da bi se njenega transformativnega potenciala polastila le peščica ljudi. Enakopraven dostop je ključnega pomena, če bi radi zagotovili, da bodo koristi tehnološkega napredka dostopne vsem in da bo AI služila kot povezovalna sila, ne kot nekaj, kar bo vnašalo razdore v naše krhke družbe.
Potencialne koristi AI so ogromne. V 90. letih preteklega stoletja je Joseph Stigliz dejal, da imajo "otroci po vsem svetu, ki imajo dostop do interneta, danes dostop do več znanja, kot so ga imeli otroci, ki so pred četrt stoletja obiskovali najboljše šole v industrijskih državah". Z demokratizacijo dostopa do AI lahko današnjim otrokom omogočimo, da se bodo učili z največjimi umi človeštva v skladu s svojimi individualnimi potrebami.
Ali nam bo to uspelo, je odvisno od tega, kako bomo zasnovali zgodbo o sprejemanju AI in njenih posledicah v prihodnosti. Namesto da dajemo velike obljube, kot je na primer ta, da bomo z AI odpravili lakoto po vsem svetu, bi se morali osredotočati na to, kako lahko z njo v vsakdanje življenje ljudi postopoma vnesemo smiselne izboljšave.
Hitro naraščajoče zmogljivosti tehnologije in vedno manjši stroški že ustvarjajo nove priložnosti za manjše modele in posameznim uporabnikom omogočajo personalizacijo AI-rešitev, kar lahko pripišemo predvsem hitremu razvoju interneta. Pred samo dvema letoma je bil najbolj razširjen odprtokodni jezikovni model AI na primer OPT-175B podjetja Meta. Danes je to odprtokodni jezikovni model Mistral 7B, ki je najmanj 40-krat cenejši in precej učinkovitejši od svojega predhodnika. Naravnost neverjetno pa je, da ga je razvilo podjetje, ki ima samo 18 zaposlenih.
Od odločitev, ki jih sprejemamo danes, bo odvisno, ali bo AI prinesla koristi in bogastvo le peščici izbrancev ali pa bo postala močna gonilna sila pozitivnih družbenih sprememb
In to je šele začetek. AI trenutno doživlja lastno različico Moorovega zakona - njena uporaba se utegne zelo hitro razširiti, podobno kot se je razširila uporaba telefonov in televizorjev. Zato je vse pogosteje slišati pozive, da bi se morali bolj osredotočati na razvoj praktičnih aplikacij in zmanjševanje tveganj kot na zmanjševanje stroškov.
Vzpon AI je dvorezen meč. Ta tehnologija bi lahko bila bodisi učinkovit izenačevalec bodisi vir razhajanj, odvisno od tega, kako bi jo uporabljali in kdo bi jo nadzoroval. Tako kot vse pretekle tehnološke revolucije obljublja, da bo prinesla nove zaposlitvene priložnosti, medtem ko istočasno ogroža obstoječa delovna mesta. Mednarodni denarni sklad je v svojem nedavno objavljenem poročilu opozoril, da utegne AI povzročiti še večji prepad med tehnično podkovanimi posamezniki, ki bodo znali izkoristiti vse prednosti te inovacije, in tistimi, ki jim ne bodo sposobni slediti.
Toda naše razumevanje teh tehnologij mora temeljiti na njihovi zapletenosti in moči človeške domiselnosti. Z razvojem in spodbujanjem sistemov AI, ki občutno izboljšujejo pomembne storitve, zlasti v regijah, ki z njimi niso zadostno preskrbljene, bi lahko zagotovili, da bo imelo od njih koristi čim več ljudi. To lahko dosežemo le tako, da bo naš edini cilj pri uporabi tehnologij AI zmanjšati obstoječe neenakosti.
Hkrati je treba povedati, da bo AI z zmanjšanjem stroškov, povezanih z nekaterimi storitvami, najverjetneje prispevala k zvečanju skupnega potrošniškega presežka. Da bi zagotovili, da bo teh prednosti deležna večina ljudi, je nujna dvojna strategija: omogočiti posameznikom, da lokalno izkoriščajo te prednosti in nato ustvarjeni dobiček prerazporejajo na tiste, ki ne morejo dostopati do njih.
To pomeni, da je izboljševanje dostopnosti AI možno in tudi nujno. Da bi lahko te tehnologije uporabili za reševanje perečih socialnih težav, bi morali identificirati specifična področja, na katerih je mogoče z AI bistveno izboljšati področja, kot so na primer zdravstvo, izobraževanje, okoljska trajnost in upravljanje. Toda za postavitev pravih prioritet in uresničitev tehnoloških rešitev so nujna usklajena prizadevanja. Koncept uporabe AI v dobre namene bi moral biti vključen v strategije razvojnih institucij in multilateralnih organizacij.
Toda najprej se morajo globalne razprave o AI preusmeriti z vau na kaj in kako. Čas je, da od fasciniranosti nad to novo tehnologijo preidemo na identificiranje z njo povezanih izzivov in snovanje strategij za njeno vključevanje v izobraževalne in socialne sisteme tako razvitih držav kot držav v razvoju. Da bi družbo pripravili na prihodnost, ki jo bo zaznamovala AI, bomo potrebovali kaj več kot samo tehnološko inovacijo: vzpostaviti bomo morali etične okvire, posodobiti oblikovanje politik in v družbah spodbujati umetnointeligenčno pismenost.
Medtem ko krmarimo skozi stupor mundi razvoja AI, očarani nad njenimi navidezno čudežnimi zmogljivostmi, ne bi smeli nikoli pozabiti na dejstvo, da so učinki vsake tehnologije odvisni predvsem od tega, kako jo uporabljamo. Od odločitev, ki jih sprejemamo danes, bo torej odvisno, ali bo AI prinesla koristi in bogastvo le peščici izbrancev ali pa bo postala močna gonilna sila pozitivnih družbenih sprememb. Da bi uresničili obljube salvator mundi, moramo te nove tehnologije izkoristiti za izgradnjo boljše in bolj vključujoče prihodnosti za vse.
•
Bertrand Badré je nekdanji izvršni direktor Svetovne banke ter glavni direktor in ustanovitelj podjetja Blue Like an Orange Sustainable Capital. Charles Gorintin je soustanovitelj in glavni tehnolog podjetja Alan ter neizvršni soustanovitelj podjetja Mistral AI. © Project Syndicate
login
who are we?
contact us
qosheapp
Toi Staff
Gideon Levy
Belen Fernandez
Andrew Mitrovica
Mort Laitner
Rami G Khouri
Ali Fathollah-Nejad
Nikkei Editorial
visit website
