Naj kar takoj povem, da sem bil v življenju večkrat prijetno presenečen kot razočaran. Imam srečo. V zasebnem življenju, v času poklicne poti in tudi zdaj na upokojenski poti, o kateri nekaj več na koncu. Da zaključim neko zgodbo, ki sem jo opisal v februarski kolumni. Tudi ta moja zasebna zgodba se je zaključila s srečnim koncem. Skoraj. Politična razočaranja, ta pa se z redkimi izjemami kar vrstijo, iz leta v leto bolj. A sem bil kdaj, denimo na plebiscitu in na prvih demokratičnih volitvah pri nas, tudi prijetno presenečen, žal le redko še kdaj potem. A ker sem večni optimist, verjamem, da bo tudi v naši politiki kdaj vendarle drugače in bom še kdaj prijetno presenečen.

Nedolgo nazaj se je že zdelo, da je znova prijetno politično presenečenje na obzorju. Ko je prvak opozicije spustil čivk oziroma zdaj x zapis, da se menda aktualni predsednik vlade poslavlja. Upam, da res, sem si rekel, ko sem prebral ta zapis, a hkrati podvomil, češ da je to verjetno spet en njegov zapis, ki mu ne gre verjeti na prvo žogo. Potem so še drugi te njegove misli povzemali, iskali predsednikovo zamenjavo in jo našli v finančnem ministru (bog se nas usmili, če pomislim le na njegove rabote na Adrii Airways, ki je ni več). Nakar se je predsednik vlade oglasil, kje drugje, kot na socialnem omrežju (ja, Tina ima vpliv) in nam nasmejan sporočil, da bo mandat oddelal do konca. Pa menda ja ne, sem si rekel. Saj ne dela drugega kot škodo in se je doslej pravzaprav uresničilo le tisto, kar sem že........

© Večer