Na prvi pogled bi človek dejal, da ruski obveščevalci pri nas zaman zapravljajo trud in denar. V Sloveniji, vsaj po lastnih besedah, ruske agresije na Ukrajino in politike predsednika Putina ne podpira nihče. Kakršnekoli simpatije do kremeljskega vožda je ogorčeno zanikal celo eden izmed kandidatov za evropske volitve, ki je svoj ogorčeni demanti podal takoj po ganljivi poslovitvi od sveže izgnanega ruskega špijona. Prav posebej se mi je v srce usedla izbira poslovilnega darila. Sem deklica mala, voščiti ne znam, zato ti poljubček in sabljico dam. Morda bo izgnani ruski špicelj v nagrado za v Sloveniji vloženi trud dobil kakšno gaulaitersko – ali kakorkoli se že v ruski okupatorščini imenujejo upravljavci zasedenih ozemelj – mesto v Ukrajini. Tam bo z darilom svojih slovenskih pajdašev lahko sabriral šampanjec z okupiranega Krima in nepokorno lokalno prebivalstvo. Še bolj ogorčeno je kakršnokoli rusofilstvo zanikal njegov strankarski kolega in predsednik, takoj po objavi posnetka, v katerem je povzel vse oporne točke iz kremeljskega opomnika o vzrokih za specialno vojaško operacijo. Resnica. Nomen njet omen.

Kakršnokoli sozvočje s politiko ruskega predsednika zanikajo tudi politiki, ki so nastopali v nedavno razkritem ruskem propagandnem mediju Voice of Europe. Ti imajo, za razliko od prvih, za svoje trditve tudi nekaj tehtnih argumentov. Nikakor jim ni mogoče očitati, da podpirajo rusko agresijo. Vse od samega začetka v tej zgodbi podpirajo Ukrajino. Cela zadeva je zato na prvi pogled nelogična. Zakaj bi ruski propagandni medij v goste vabil nekoga, ki podpira Ukrajino? Da bi se prikopali zadevi do dna, moramo to vprašanje verjetno postaviti nekoliko drugače. Zakaj bi ruski propagandni medij v goste povabil nekoga, navkljub temu, da podpira Ukrajino? Morda se bo........

© Večer